Obstaja dolga tradicija gledanja na prihodnost mest v utopični ali distopični luči in ni težko pričarati podob mest čez 25 let v obeh načinih, piše Eric Woods.
V času, ko je težko napovedati, kaj se bo zgodilo naslednji mesec, je razmišljanje 25 let vnaprej hkrati zastrašujoče in osvobajajoče, še posebej, ko razmišljamo o prihodnosti mest. Gibanje za pametna mesta že več kot desetletje poganjajo vizije o tem, kako lahko tehnologija pomaga pri reševanju nekaterih najbolj nerešljivih urbanih izzivov. Pandemija koronavirusa in vse večje zavedanje vpliva podnebnih sprememb sta tem vprašanjem dodala novo nujnost. Zdravje državljanov in ekonomsko preživetje sta postala eksistencialna prioriteta mestnih voditeljev. Sprejete predstave o tem, kako so mesta organizirana, upravljana in spremljana, so bile ovržene. Poleg tega se mesta soočajo z izčrpanimi proračuni in zmanjšanimi davčnimi osnovami. Kljub tem nujnim in nepredvidljivim izzivom se mestni voditelji zavedajo potrebe po boljši obnovi, da bi zagotovili odpornost na prihodnje pandemije, pospešili prehod na mesta z ničelnimi emisijami ogljika in odpravili velike socialne neenakosti v mnogih mestih.
Ponovni razmislek o mestnih prioritetah
Med krizo COVID-19 so bili nekateri projekti pametnih mest prestavljeni ali odpovedani, naložbe pa so bile preusmerjene na nova prednostna področja. Kljub tem zastojem ostaja temeljna potreba po vlaganju v posodobitev mestne infrastrukture in storitev. Guidehouse Insights pričakuje, da bo svetovni trg tehnologije pametnih mest leta 2021 vreden 101 milijarde dolarjev letnih prihodkov in da bo do leta 2030 zrasel na 240 milijard dolarjev. Ta napoved predstavlja skupno porabo v višini 1,65 bilijona dolarjev v desetletju. Ta naložba bo razporejena na vse elemente mestne infrastrukture, vključno z energetskimi in vodnimi sistemi, prometom, nadgradnjami stavb, omrežji in aplikacijami interneta stvari, digitalizacijo vladnih storitev ter novimi podatkovnimi platformami in analitičnimi zmogljivostmi.
Te naložbe – zlasti tiste, ki bodo izvedene v naslednjih 5 letih – bodo imele velik vpliv na podobo naših mest v naslednjih 25 letih. Številna mesta že imajo načrte, da bodo do leta 2050 ali prej postala ogljično nevtralna ali mesta z ničnimi emisijami ogljika. Čeprav so takšne zaveze morda impresivne, njihova uresničitev zahteva nove pristope k mestni infrastrukturi in storitvam, ki jih omogočajo novi energetski sistemi, gradbene in prometne tehnologije ter digitalna orodja. Zahteva tudi nove platforme, ki lahko podpirajo sodelovanje med mestnimi oddelki, podjetji in državljani pri prehodu v gospodarstvo z ničnimi emisijami ogljika.
Čas objave: 25. maj 2021