Obstaja dolga tradicija videnja prihodnosti mest v utopični ali distopični luči in ni težko pričarati podob v obeh načinih za mesta čez 25 let, piše Eric Woods.
V času, ko je težko napovedati, kaj se bo zgodilo naslednji mesec, je razmišljanje 25 let vnaprej zastrašujoče in osvobajajoče, zlasti če razmišljamo o prihodnosti mest.Gibanje pametnih mest že več kot desetletje poganjajo vizije o tem, kako lahko tehnologija pomaga pri reševanju nekaterih najbolj zapletenih urbanih izzivov.Pandemija koronavirusa in vse večje zavedanje o vplivu podnebnih sprememb sta tem vprašanjem dodala novo nujnost.Zdravje državljanov in ekonomsko preživetje sta postali eksistencialni prioriteti mestnih voditeljev.Sprejete ideje o tem, kako so mesta organizirana, upravljana in nadzorovana, so bile sprevržene.Poleg tega se mesta soočajo z izčrpanimi proračuni in zmanjšanimi davčnimi osnovami.Kljub tem nujnim in nepredvidljivim izzivom se mestni voditelji zavedajo potrebe po boljši obnovi, da bi zagotovili odpornost na prihodnje dogodke pandemije, pospešili prehod na mesta brez ogljika in obravnavali velike družbene neenakosti v številnih mestih.
Ponovno razmišljanje o prioritetah mesta
Med krizo COVID-19 so bili nekateri projekti pametnih mest preloženi ali odpovedani, naložbe pa preusmerjene na nova prednostna področja.Kljub tem oviram ostaja temeljna potreba po vlaganju v posodobitev mestne infrastrukture in storitev.Guidehouse Insights pričakuje, da bo svetovni tehnološki trg pametnih mest v letu 2021 vreden 101 milijardo dolarjev letnih prihodkov in da bo do leta 2030 zrasel na 240 milijard dolarjev. Ta napoved predstavlja skupno porabo v višini 1,65 bilijona dolarjev v desetletju.Ta naložba bo razširjena na vse elemente mestne infrastrukture, vključno z energetskimi in vodnimi sistemi, prometom, nadgradnjami stavb, omrežji in aplikacijami interneta stvari, digitalizacijo vladnih storitev ter novimi podatkovnimi platformami in analitičnimi zmogljivostmi.
Te naložbe – zlasti tiste, izvedene v naslednjih 5 letih – bodo močno vplivale na podobo naših mest v naslednjih 25 letih.Številna mesta že načrtujejo, da bodo do leta 2050 ali prej postala ogljično nevtralna ali brezogljična mesta.Čeprav so takšne zaveze morda impresivne, so za njihovo uresničitev potrebni novi pristopi k urbani infrastrukturi in storitvam, ki jih omogočajo novi energetski sistemi, gradbene in prometne tehnologije ter digitalna orodja.Prav tako zahteva nove platforme, ki lahko podpirajo sodelovanje med mestnimi oddelki, podjetji in državljani pri prehodu na brezogljično gospodarstvo.
Čas objave: 25. maj 2021